Zaključna konferenca projekta SMILE
16. 12. 2020
9. in 11. decembra se je odvila zaključna konferenca projekta SMILE (FirSt and last Mile Inter-modal mobiLity in congested urban arEas of Adrion Region) v katerem je bil kot eden od enajstih projektnih partnerjev iz sedmih držav (Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Albanije in Grčije) udeležen tudi Šolski center Velenje.
Projekt je bil financiran s sredstvi Evropske fundacije za regionalni razvoj (Interreg ADRION) in naj bi prvotno trajal od 1. 1. 2018 do 31. 10. 2019, nato pa je bil podaljšan do letošnjega decembra.
Projekt je obravnaval številna med sektorska vprašanja z območja Jadransko Jonske regije, zlasti vprašanja povezana z varstvom okolja ter naravne in kulturne dediščine. Projekt SMILE je prispeval k izpolnjevanju specifičnega cilja programske prioritete »Povezana regija« (Connected region) “Povečanje zmogljivosti za integrirane storitve prevoza in mobilnosti ter multimodalnosti v Jadransko Jonski regiji” s povečanjem možnosti za izvajanje multimodalnih, okolju prijaznih in nizkoogljičnih infrastruktur za prevoz in mobilnost ter storitev, zlasti v notranjih ter obalnih mestnih in obmejnih območjih, ki jih zaznamujejo prometni zastoji.
Neposredni rezultati projekta so bili vzpostavitev mednarodne evropske mreže območij trajnostne mobilnosti, priprava nadnacionalne strategije za scenarije trajnostne mobilnosti (Transnational strategy for sustainable mobility scenarions design) in priprava e-knjige z akcijskim načrtom za koncept nadnacionalnega koncepta urbane prometne strategije (Action Plan for Transnational SUMP concept). Več o rezultatih projekta si lahko ogledate na spletni strani projekta smile.adrioninterreg.eu.
Na zaključni konferenci, ki je zaradi trenutnih razmer seveda potekala preko spleta, so bili poleg rezultatov projekta SMILE predstavljeni tudi rezultati in dosežki sorodnih projektov, ki se tematsko navezujejo na projekt SMILE in kjer pričakujemo da bo s povezovanje prišlo do sinergijskih učinkov. Predstavljene pa so bile tudi smernice nove perspektive EU (2021-2027), razvojne prioritete in možnosti financiranja razvojnih projektov v bližnji prihodnosti.
Konferenco je v sredo odprla ga. Tina Matekovič, predstavnica vodilnega partnerja projekta, Regionalnega razvojnega centra Koper, ki je na kratko predstavila dosežke projekta SMILE. Sledili so ji predstavniki sorodnih projektov.
G. Slaviša Jelišić je predstavil povezave do projekta CHESTNUT (Danube Transnational program), v katerem se je 13 projektnih partnerjev iz podonavskih držav ukvarjalo z integracijo trajnostno poti prevoza, izboljšavami urbane mobilnosti in pripravo pilotnih akcij na območjih partnerjev projekta. Ugotovili so, da lahko največ dosežejo, če se osredotočijo na omejeno število ukrepov, kot svojo prioriteto so izpostavili sisteme za izposojo koles, e-mobilnost, multimodalni transport in kolesarske poti.
Nato je ga. Valentina Ridolfi predstavila projekt MOBILITAS (Interreg Mediterannean) ki je z izdelavo scenarijev mobilnosti, dokumentov o trajnostni turistični mobilnosti, z uporabo orodij IT in uvajanjem skupnih rešitev za mobilnost ter z izdajo priročnika o trajnostni mobilnosti želel poiskati načine za zmanjšanje negativnih vpliv turističnih tokov v obmorskih krajih na okolje in promet na mediteranskih turističnih destinacijah.
G. Helmut Lemmer iz TU Wien je predstavil projekt SMARTCOMMUTING (Interreg Central Europe), ki si je prizadeval za konkretne rešitve, s katerimi bodo srednjeevropska funkcionalna urbana območja postala bolj primerna za življenje, nizkoogljična in privlačnejša.
Cilj projekta OPTIMED (program ENIMED), ki ga je predstavil g. Gianfranco Fancello z Univerze v Caligari je optimizacija in krepitev trgovinskih povezav med pristanišči Sredozemlja z izboljšanjem trgovskih povezav javnih in zasebnih operaterjev v pomorskem prometu in logistiki od Severozahoda (Španija, Francija, Italija) do Jugovzhoda Sredozemlja (Egipt, Libanon, Ciper).
V popoldanskem delu konference je najprej dr. Maria Morfoulaki (koordinatorka tematskega grozda projektov ADRION) iz Grškega inštituta za promet predstavila delo in povezave projektov tega grozda. Skupna tema projektov je bila osredotočenost na urbano in medmestno nizko karbonsko mobilnost za potnike. Grozd so sestavljali štirje projekti: INTER-CONNECT, ki se je osredotočal na železniški promet, EnerMOB, ki se je ukvarjal z e-transportnimi sistemi, INTER-PAS, katerega tema je bila pristanišča in letališča in SMILE. V projektih je sodelovalo skupno 24 projektnih partnerjev iz različnih držav območja. Sodelovanje med projekti je omogočilo nadgrajeno povezovanje znanja na širšem tematskem področju, izmenjavo informacij v širši obliki, kot bi jo ponudili ločeni projekti sami, ponudilo je čudovito priložnost za mreženje in s tem bolj sveže, bolj pogumne ideje, povezanost pa je partnerjem omogočila tudi multiplikacijo vpliva in ponudila priložnost za sodelovanje v prihodnosti. Grozd je tako tudi predlagal specifične usmeritve, povezane z nacionalnimi in regionalnimi prioritetami in glavnimi prioritetami projektov, ki naj bi bile vključene v prihodnje predloge za projekte.
Sledile so predstavitve prihodnjih perspektiv: ga. Lucia Calliari (Skupna sekretarka projekta ADRION) je predstavila načrte za Program ADRION 2021-2027. Program ADRION 2014-2020 je vključeval 8 držav in 4 prioritetne osi (inovacije, okolje, promet, podporo EUSAIR), izvedeni so bili trije pozivi, v katerih je bilo odobrenih 62 projektov in vključenih 555 projektnih partnerjev, od tega 75 iz Slovenije. V novem programu naj bi se državam predvidoma pridružila Severna Makedonija. Identificirane usmeritve, ki bi jih bilo potrebno financirati po letu 2020 so promoviranje inovativnosti in pametne ekonomske transformacije), promoviranje zelene in nizkoogljične Evrope (zelene investicije, krožna ekonomija, klimatska prilagoditev), promoviranje povezanosti (mobilnost in povezanost Evrope) ter specifični cilj programov Interreg povečati institucionalne kapacitete javnih avtoritet in deležnikov za implementacijo makro-regionalnih strategij.
G. Curzio Cerveli je predstavil okvirno strategijo programa Interreg MED za leta 2021-2027. Glavni cilj programa naj bi bil prispevati k tranziciji v klimatsko-nevtralno družbo: boj proti klimatskim spremembam na vire v Mediteranu ob tem pa zagotavljanje trajnostne rasti in dobrobiti njegovih prebivalcev. Strategijo so razdelili v 3 poslanstva: Inovativna trajnostna ekonomija, Zaščita in restavracija naravnega okolja in Promocija zelenih bivalnih območij. Za konec je g. Aldo Puleo je predstavil perspektive programa ENIMED (Medetirannean Sea Basin), ki zajema območja Južne Evrope in Severne Afrike ter Bližnjega Vzhoda ob Mediteranu.
Konferenca se je nadaljevala v petek s predstavitvijo vplivov COVID 19 na urbano mobilnost. G. Ivo Cré, direktor Polis network je v predstavitvi Vplivi pandemije na trajnostno mobilnost: nevarnosti in priložnosti prikazal zelo aktualne učinke pandemije na mestno življenje in premik prioritet in potrebnih ukrepov, ki ga je povzročila. Prvič so se srečali s težavo potrebe po revitalizaciji urbanih središč, saj so se ljudje iz njih začeli (prostovoljno ali pa zaradi ukrepov) umikati. Zelo so se spremenili tudi trendi v prometu, predvsem v tokovih prevoza na in z dela. Zaradi varnosti so začeli ljudje prioritizirati osebni prevoz, povečal se je tudi nakup osebnih avtomobilov, javni prevoz pa je zastal ali se izpraznil. Razmere so zelo vplivale na javni prevoz, učinek upada promet so ocenili na 60 do 70 odstotkov, na drugi strani pa se je povečala uporaba e-koles. Upadli so tudi daljši prevozi do turističnih destinacij. V strnjenih mestih so se soočili s težavo, da avtomobili (vozne in parkirne površine) zavzemajo prostor, ki je potreben za socialno distanciranje med pešci in za povečan kolesarski promet. V Bruslju so težavo rešili z začasnim povečanjem kolesarskih poti za 40 km s tem, da so te poti prestavili na vozišča in jih od avtomobilskih voznih pasov ločili z narisanimi oznakami.
Sledila je predstavitev Evropske investicijske banke in tehnične podpore za trajnostno mobilnost ELENA. G. Per Al izpostavlja da v EIB zelo izpostavljajo trajnostna mobilnost kot prioriteto, ki je vezana na novi Green Deal. Podjetja in organizacije lahko Banki predstavijo projekte, ki usmerjeni na to področje in pridobijo dolgoročne kredite z nizko obrestno mero.
V nadaljevanje je g. Guiseppe Lupino iz ITL predstavil projekt NOVELOG, katerega poslanstvo je učinkovitejše delovanje prometnih povezav in povezovanje med območji v Severni Italiji, g. Slavko Mežek iz RRK pa je predstavil primer predprijave za financiranje ELENA na primeru projekta CHESTNUT.
Dan je zaključila razprava, kjer so udeleženci razpravljali o možnostih financiranja projektov, izzivih urbane mobilnosti v bližnji prihodnosti in prihodnjih usmeritvah programa ADRION.
